Na zahodnem delu obmejne vasi Domanjševci (Domonkosfa), južno od reke Male Krke, se na vrhu griča sredi gozda skriva cerkev sv. Martina. Gre za najstarejši ohranjeni sakralni spomenik v Prekmurju in eno najpomembnejših romanskodobnih cerkva na območju Goričkega.
Današnja opečna romanska cerkev je nastala približno med letoma 1230 in 1240, čeprav se prvotna cerkev na tem mestu v virih omenja že leta 1208. Zato zgodovinarji domnevajo, da je sedanja cerkev že druga cerkvena stavba na isti lokaciji. Danes se uporablja kot pokopališka cerkev.
Cerkev je enoladijska stavba z zahodnim zvonikom in polkrožno zaključeno apsido. Posebnost cerkve predstavlja zahodna empora, značilna za romanski stavbni tip, ki se je v srednjem veku pojavljal v širšem prostoru vzhodne srednje Evrope.
V emporah so bogoslužje spremljali plemiški lastniki ali stražniki (speculatores). Domnevajo, da je bila empora z lesenim mostovžem povezana z bližnjim dvorom ustanovitelja cerkve, ki je bil manjši zemljiški posestnik.
Cerkev sv. Martina je danes edini znani primer tega tipa panonske romanske arhitekture v Sloveniji.
Leta 1872 je bila cerkev prenovljena, vendar je ohranila najpomembnejši arhitekturni element – južni romanski portal.
Portal je stopničasto poglobljen in bogato kamnoseško obdelan. Krasijo ga trije pari stebričev z rastlinskimi in živalskimi kapiteli, v timpanonu pa je upodobljen lev s križem, ki simbolizira Kristusa oziroma Jagnje božje. Takšna ikonografija kaže tudi na simbolno povezanost ustanovitelja cerkve s kraljevsko dinastijo Arpadovičev.
Po svojem umetnostnem izrazu se cerkev precej razlikuje od drugih cerkva iz istega obdobja v Sloveniji. Posebnosti so predvsem:
sočasni zahodni zvonik
vhod na južni strani
členitev ladijskih sten z rahlo zašiljenimi vdolbinami
gosposka empora za plemiškega lastnika
Cerkev je pomemben vir za raziskovanje pravne, zemljiške in družbene ureditve srednjega veka na območju Goričkega.
Mimo cerkve poteka tudi evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega – Via Sancti Martini. Ta povezuje kraje, povezane z življenjem in kultom sv. Martina. Pot se v Sloveniji začne prav v Domanjševcih, zato ima cerkev tudi poseben romarski in kulturni pomen.
najstarejši ohranjeni sakralni spomenik v Prekmurju
izjemen primer panonske romanske arhitekture
bogato obdelan romanski portal
del evropske poti Via Sancti Martini
Cerkev sv. Martina v Domanjševcih je dragocen spomenik kulturne dediščine, ki obiskovalcem razkriva zgodovino, arhitekturo in srednjeveško življenje na Goričkem.