
Vrt spominov in tovarištva, ki se nahaja na Petanjcih, je kot posebni spominski park zaščiten kulturni spomenik in je simbolno ter dejansko povezan z bogato zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino krajev ob Muri. Je del slovenske in evropske mreže botaničnih vrtov in arboretumov in »sodi med najbogatejše rastlinske nasade glede na število in kvaliteto drevnin v Sloveniji in sosednjih državah« (dr. Aleksander Šiftar).
Nastal je kot simbolni spomin in opomin na grozote 2. svetovne vojne in vojn nasploh – »Vsem mrtvim v večni spomin, živim v stalen opomin«. Svoje korenine ima v dveh vrbah žalujkah, ki jih je mati vsestranskega intelektualca in profesorja dr. Vaneka Šiftarja zasadila ob sedanjem vhodu v vrt v spomin na svoja padla sinova. Njeno delo je nadaljeval sin Vanek, ki je tudi opredelil koncept in poslanstvo Vrta ter zanj skrbel do svoje smrti.
Vrt se razprostira na 1,5 ha površine, kjer je zasajenih skoraj 500 drevnin, avtohtonih in presajenih iz vseh koncev sveta, z botaničnimi posebnostmi ali simbolnim pomenom, vezanim na 2. svetovno vojno in prizadevanjem za mir v svetu.
Številne drevnine so zasadile ali Vrtu podarile znane osebnosti. Tako tukaj najdemo U Thantov bršljan in Vrtnico miru (nekdanjega sekretarja OZN U Thana), »Vojvodsko« malolistno lipo (iz bližine karantanskega knežjega kamna na Gosposvetskem polju pri Celovcu), Velikolistno lipo (iz koncentracijskega taborišča Auschwitz) in mnoge druge.